Izhod iz cone udobja ni otroška igra. Rutine in navade so lahko zelo tolažilne, ker nam dajejo prijeten občutek stabilnosti in varnosti, sčasoma pa se lahko tudi zaostrijo. Stene, ki jih gradimo okrog sebe, da bi se zaščitili in nam dali red in strukturo življenja, nas lahko na koncu zadušijo, omejijo naš potencial in nam preprečijo, da bi rasli in živeli nove izkušnje.
Prednosti izstopa cona udobja so ogromni. Nove izkušnje nas ne samo oživijo, temveč nam pomagajo razviti večjo odprtost in nam omogočajo, da se bolje spopademo s časi sprememb in negotovosti. Pomagajo nam tudi pri odpiranju novim možnostim in omogočajo odkrivanje stvari o sebi, ki jih sicer ne bi odkrili. Kljub temu je beg pred rutino zapleten, še posebej, če je že vrsto let enak. Pravzaprav tega ne bomo mogli, če ne bomo korenito spremenili svojega načina razumevanja življenja.
Pet nasvetov za izhod iz cone udobja in rast
1. Soočite se s strahovi, da nas ne obrnejo proti zidu
La strah pred zapuščanjem cone udobja je glavna ovira, ki jo moramo premagati. Ta strah je ponavadi izraz veliko globljih in bolj ohromujočih strahov, kot so strah pred neuspehom, izgubo nadzora nad dogodki, strah pred ranljivostjo in izpostavljenostjo ali celo strah pred zavrnitvijo drugih.
Kadar koli si predstavljamo nekaj novega, kar nas vznemirja, se pojavi in ustvari strah odpor do sprememb. Ta odpor bo večji, čim močnejši so naši strahovi. Dobra novica je, da ko večina ljudi stori preskok, ugotovi, da je bil pričakovani strah veliko večji kot dejanski strah. Ne smemo pozabiti, da imajo naši možgani radi vzorce in navade, saj na ta način prihranijo energijo, zato ne bodo prihranili trikov, s katerimi bomo ostali v svojem območju udobja.
Vendar se ni dobro pretvarjati, da strah in negotovost ne obstajata. Z zapuščanjem cone udobja nadzorovano tvegamo in se izzivamo, zato je občutek tesnobe in strahu nekaj povsem razumljivega. Ključno je torej prepoznati te strahove in se z njimi počutiti prijetno. Ne gre za njihovo ignoriranje, ampak za njihovo premagovanje.
2. Izberite stvari, ki nas navdušujejo in so vredne
"Kdor ima za kaj živeti, lahko zdrži kako", Je dejal Nietzsche. Morda najpomembnejše vprašanje ni "kako priti iz cone udobja", ampak "zakaj iz cone udobja". Imeti dober razlog je močna spodbuda, da se soočimo s svojimi strahovi in si upamo storiti tisto, česar še nismo storili.
Imeti nove izkušnje je super, toda če padalstvo ni za nas, ni smiselno, da se s skokom iz padalskega letala potisnemo do točke srčnega napada, samo da bi prišli iz našega območja udobja. Veliko bolj smiselno je najti dejavnosti, ki so zahtevne, a nas tudi navdušijo do te mere, da nas spodbudijo, da premagamo dvome in strahove.
Morda za vas življenje novih izkušenj pomeni preživljanje praznega leta v eksotični državi ali preprosto spreminjanje življenja v okolju. Izhod iz cone udobja ni izgovor za nore stvari, ampak nekaj nenavadnega za uresničitev sanj.
A previdni moramo biti tudi zato, ker se nezavedni pogosto z nami igrajo, tako da nam pomagajo, da svoje življenje strukturiramo tako, da se izognemo stvarem, ki nas prestrašijo. Zato moramo pšenico ločiti od pleve, dokler v enakih delih ne najdemo tistega, kar nas straši in vznemirja. To je verjetno zelo dober razlog in spodbuda za izstop iz cone udobja.
3. Se vidimo v stalnih spremembah, konstrukcijah in evoluciji
Območje udobja je povezano z vsemi našimi gotovostmi in gotovostmi. Ne sestavljajo ga samo naše navade in rutine, temveč tudi naša pripoved o svetu in nas samih. Vse nalepke, ki si jih damo sami, so pogojne in nas omejujejo v območju udobja.
Če verjamemo, da smo sramežljivi, bomo svoje življenje strukturirali okoli te oznake in se izognili tistim situacijam, ki nas prisilijo, da zapustimo cono udobja. Namesto tega bodo ljudje, polni potenciala za raziskovanje, začeli dojemati sebe kot ljudi, ki se stalno spreminjajo, bistveno spremenili način, ki nam bo pomagal razviti miselnost rasti.
Skrivnost je v tem, da lahko ločimo preteklega sebe od sedanjega. Preteklost nas je morda zaznamovala, vendar ne sme postati nagrobnik naše prihodnosti. Študija, opravljena na univerzi v Edinburghu, je pokazala, da pri 14 in 77 letih nismo enaka oseba.
Spremembe, ki jih skozi čas doživlja naša osebnost, so tako velike, da se nenehno spreminjamo v različne ljudi. Zato se nima smisla oklepati stvari, ki so nas opredelile.
4. Nadaljujte korak za korakom, v svojem tempu in ob spoštovanju našega časa
"Potovanje tisoč milj se začne s prvim korakom", Je rekel Lao-tzu. V redu je narediti velike, tvegane korake. Prav tako je prav, da naredimo majhne metodične korake. Zapustiti območje udobja ne pomeni zapustiti vseh previdnostnih ukrepov in ravnati nepremišljeno. Vsak korak naprej je napredek, ne glede na to, kako majhen se zdi.
Zaradi hitenja v nekaterih odločitvah, še posebej pomembnih, nas obžalujejo. Namesto tega je spodbujanje samozavedanja, ko ocenjujemo svoje meje in razmišljamo o naslednjem koraku, najzanesljivejši način za izhod iz cone udobja in najboljši način za zmanjšanje tesnobe, ki jo ustvarja.
Velikokrat brez jasnega načrta ne moremo izkoristiti preteklih izkušenj in nakopičenih modrosti. To lahko ustvari ogromno tesnobo, ker čutimo, da hodimo v temi. Zato bo, ko se odločimo za izhod iz cone udobja, bolje, da to storimo ob spoštovanju našega ritma.
5. Ni nam treba živeti neskončno zunaj območja udobja
Območje udobja je stanje, v katerem človek deluje z nevtralno stopnjo tesnobe in uporablja omejen nabor vedenj, da doseže stalno raven uspešnosti, na splošno brez občutka neposrednega tveganja.
Zahteva, da živimo večno zunaj območja udobja, lahko ustvari toliko strahu in tesnobe, da niti poskusiti ne bomo. Pravzaprav niti ni zdravo, ker bi se nenehno izpostavljali sorazmerno visoki stopnji tesnobe in bili bolj izpostavljeni neravnovesjem in disonancam, kot je razkrila študija univerze Waikato, in naša uspešnost bi trpela.
Občasno bivanje v coni udobja ni slabo. Pomaga nam obnoviti energijo, omogoča pavzo, da ocenimo, kam smo prišli, in nam daje mirnost in mir, ki ju moramo načrtovati za svojo prihodnost.
Kot vse v življenju moramo tudi mi najti ravnovesje, ki nam omogoča, da rastemo in nadaljujemo z raziskovanjem, medtem ko se počutimo razmeroma udobno in razvijamo določene veščine. Dejansko se po učnem obdobju ustvari nova cona udobja, širša od prejšnje, v kateri se spet počutimo sproščeno.
Seveda obstaja nekaj vaj za izhod iz cone udobja, vendar izvajanje, ne da bi jih podpiral z globoko spremembo miselnosti, samo povzroči tesnobo. Skrivnost ni spremeniti eno cono udobja v drugo, temveč razširiti našo cono udobja do točke, da naredimo prostor za novo, negotovost in izziv.
Vir:
Harris, MA et. Al. (2016) Osebnostna stabilnost od 14. do 77. leta. Staranje psihola; 31 (8): 862–874.
Brown, M. (2008) Območje udobja: model ali metafora? Časopis za izobraževanje na prostem in okolje; 12: 3–12.
Yerkes, R & Dodson, J. (1907) Plesna miška, študija o vedenju živali. Časopis za primerjalno nevrologijo in psihologijo; 18: 459-482.
Vhod Kako priti iz cone udobja, ne da bi preveč trpeli se publicó primero sl Kotiček psihologije.
