Dario Fo e Franca Copper imeli bodo svoj muzej. Nazadnje so vzpostavljeni vsi pogoji, da Italija dobi vreden dom za umetniško dediščino neprecenljive zgodovinsko-kulturne vrednosti.
Nobelova nagrada za literaturo
Bilo je 9. oktobra 1997, ko Dario Fo prejme v Stockholmu Nobelova nagrada za literaturo. Nagraditi ga je kralj Gustavo iz Švedske.
"Nobelovo nagrado za literaturo je prejel Dario Fo, ker se je skupaj z Franco Rame, igralko in pisateljico, v tradiciji srednjeveških šaljivcev norčeval iz moči in zatiranim vrnil dostojanstvo." Akademija na Švedskem
"Fo je po vsej Italiji znan kot igralec, malo pa kot "avtor". Namesto tega so njegova besedila znana in zastopana po vsem svetu. Gre za zasluženo nagrado." Umberto Eco
"Tako kot Molière je tudi Fo uporabljal smeh kot orožje proti velikanom." Le Monde
"Potekal bo muzej Fo-Rame. Zaveza, ki sem jo dal z Dario Fo, bo spoštovana". Minister za kulturo, Dario Franceschini se jasno in nedvoumno odziva na trdo držo Jacopo Fo, sin dveh velikih umetnikov, ki sta ministra neposredno napadla na stolpcih republike in izjavila, da: "Očeta in mojo mamo je peljal na vožnjo, muzej, namenjen njim, ni nikoli vzletel". Osebnosti iz sveta zabave in kulture so se s svojimi obrazi in glasovi obrnile na resnični začetek projekta. Vse seveda v skladu z Fundacija Fo - Rame.
Besede ministra Franceschinija o projektu Muzeja Fo-Rame
"Sedanja je stavba državnega arhiva, ne muzej, in že od začetka smo vedeli, da gre za začasno lokacijo in da je ni mogoče upravljati s časom in metodami muzeja.. Muzej bo zgrajen, ponavljam, obljubo bom izpolnil, ne glede na stroške. Viri so tam, tam so razporejeni. Pravkar sem slišal Jacopa Foja po telefonu, že pred časom pa je bil Fundaciji predlagan sedež Dogane Vecchia, tudi v Veroni. Odgovoril je, da je to mesto zanj v redu. "
Italija pozablja
Italija je izredna država, vendar pogosto, prepogosto pozabljiv. Smo država, polna osebnosti edinstven, ki se pogosto, prepogosto, bolj praznujejo in spominjajo veni od naših meja in znotraj. Spominjanje dela Daria Foja in France Rame ni le nekaj vestno, je obveznost moralno do dveh umetnikov, ki nam jih pozna in zavida ves svet. Njihova zapuščina je neizmerna kulturna dediščina, še večja pa je čustvena zapuščina da se ta dela nikoli ne prenehajo prenašati na nas.
Neskončnost materiala, sestavljenega iz besedil, plakatov, kostumov, scenografij. Ogromno materiala, ki potrebuje ogromno prostora, ki ga lahko vsebuje. In zagotoviti, da lahko to kulturno dediščino resnično uživajo vsi. Veliko je tistih, ki čakajo, da bodo lahko pregledali strani izvirnih spisov, ki so se neposredno zapisali v zgodovino svetovne literature. Opazujte plakate pohvalnih predstav, občudujte čudovite in izvirne kostume ter impresivne komplete.
Veliko je tistih, ki želijo vdihniti ta zrak, se z rokami dotakniti pomembnega dela naše nedavne zgodovine. Da bi ga lahko brali brez filtrov, brez kakršne koli cenzure, ki postavlja geg na genij in ustvarjalnost. Celotno delo avtorja Daria Foja in France Rame nam bosta omogočila, da znova odkrijemo ali najmlajšim odkrijemo dva ogromna talenta odra, dva ogromna umetnika, ki sta desetletja italijanske zgodovine opisovala in pripovedovala z impresivno lucidnostjo in predvidevanjem.
Besede ministra za kulturo Daria Franceschinija dobro kažejo. Zagotovo bodo iz refrena prihajali glasovi, znaki ki na tak projekt ne bodo naklonjeni in bodo morda predlagali izbire kulturna vsekakor bolj cerebralno. Njim in njihovim morebitnim bizarnim predlogom dajemo besede drugega italskega genija, Dante Alighieri:
Ne govorimo o njih, ampak poglej in podaj (inf. III, 51)
Pravi muzej za Daria Foja in Franco Rame
Dario Fo in fundacija Franca Rame
